|
uvodnik urednice (leto XIII, št. 2, junij 2011)
20 slovenskih let samostojnosti
V letošnjem letu praznujemo 20 let samostojnosti slovenske države. Lep jubilej, ki ga lahko s ponosom praznujemo. A smo vendarle dovolj ponosni na svojo državo, na svoj jezik, na zgodovinsko preteklost, predvsem pa, ali smo ponosni nase? Takih in podobnih vprašanj bo v letošnjem letu praznovanja jubileja prav gotovo veliko.
Dve desetletji samostojnosti sta nepozabni. Tudi občina Hajdina je del te jubilejne zgodbe. Mlada država si je z veliko truda utirala poti k večji prepoznavnosti. Postala je del združene Evrope, nekaj posebnega med evropskimi narodi, pa če si to priznamo ali ne. Slovenijo v svetu po 20-ih letih samostojnosti drugi narodi dobro poznajo, a se na tej točki, kjer je naša država danes, ne sme ustaviti. Potrebno bo še veliko truda in vztrajnosti in odmisliti bo potrebno slabo, ki mu v jubilejnem letu še ni videti konca.
Pri 20-ih letih se človek počuti mlad, poln življenjske energije in želje po uspehu. Pri teh letih se ni težko boriti za svoj jaz, za obstanek, za nekaj, kar je samoumevno in je lahko vstopnica za boljši jutri. A potrebno je delati korak za korakom, bistvo iskati v malih rečeh in biti predvsem pošten sam do sebe in do svoje države. Država smo navsezadnje vsi mi, njeni prebivalci. Če nas bo v prihodnjih letih, desetletjih vodila modrost, potem bomo okrogle jubileje praznovali še bolj s ponosom.
Vsakdo od nas Slovenijo lahko danes vidi drugače, predvsem pa si moramo priznati, da smo mlada država, ki ima mnogo posebnega in enkratnega, marsikaj od tega pa se skriva tudi v naravnih danostih. Smo nekje v sredini, na izjemni točki, ki je v vseh letih samostojnosti še zdaleč nismo kaj prida izkoristili. Po 20-ih letih imamo še odlično priložnost, da uredimo tudi to področje. Slovenijo danes poznamo, njena prihodnost pa je za vsakega od nas lahko uganka. Bodimo še boljši, bolj pogumni in vztrajni. Dokažimo, da smo Slovenci ponosen in složen narod, ki se prihodnosti ne boji.
Imejmo radi svojo državo. Bodimo ponosni nanjo.
Tatjana Mohorko
|
|
|
