Hajdoše so dolga, razpotegnjena, pretežno ravninska vas na dravski terasi ob regionalni cesti Ptuj – Maribor.

Vas je v pisnih virih prvič omenjena leta 1320. Zahodni del vasi leži na terasi, kjer so njive s peščeno prstjo, zelo ugodno za pridelovanje krompirja, koruze, pšenice, sladkorne pese, ajde in drugih poljščin. Na vzhodnem delu vasi pa so ob stari dravski strugi travniki in logi z jelšami, vrbami, topoli in hrasti.

Skozi ta prostor je bil speljan odvodni kanal hidroelektrarne, ki je pretrgal normalni tok podtalne vode, ki je prihajal s Pohorja. Vodnjaki so usahnili in napeljali so vodovod. Usahnila je tudi Studenčnica, v preteklosti bistra, polna vode, rac in rib. Dandanes so ostanki Studenčnice le še posamezni manjši deli zastajajoče vode.

Nekateri menijo, da je ime vasi povezano z ajdo, ki je bila mnoga leta zelo važen pridelek na tem področju. Drugi pa, da izhaja od staroselcev, poganov, imenovanih Ajdi, ki so tu živeli precej časa.

Hajdoše so gosto naseljena vas s hišami, na obeh straneh ceste. Ob glavni cesti v sredini vasi stoji kapela, ki jo je v varno zavetje vzela mogočna stara lipa. Obe skupaj sta znameniti vaški simbol, čeprav je drevo z leti zaradi pomanjkanja talne vlage (asfaltna prevleka cestišča) in tudi uničujočih izpušnih plinov začelo hirati.

Ob kanalu je v vasi zgrajen kartodrom, ki ima mednarodno licenco in je poznan tudi v sosednjih državah. Na drugi strani so hajdoški športniki uredili svoj športni park.

Hajdošani so pobudniki revije Štajerska Frajtonarica, s katero so začeli oktobra 2000 v okviru Kulturnega društva Hajdoše. Glede na prizadevanje organizatorjev in pozitiven odmev upamo, da bo prireditev postala tradicionalna.

Izjemno uspešna je ženska desetina članic kategorije A Prostovoljnega gasilskega društva Hajdoše. Hajdošanke so med drugim že dvakrat stale na najvišji stopnički gasilskih olimpiad, prvič leta 1996 na Danskem, drugič leta 2001 na Finskem.