Zgornja in Spodnja Hajdina predstavljata eno najpomembnejših cestno prometnih križišč v SV Sloveniji. Tu je namreč cestni križ, ki povezuje sever z jugom in vzhod z zahodom. Z realizacijo načrta Phirmske avtoceste bo v Sloveniji to najpomembnejše stičišče cestnih povezav.

Hajdina se kot Ghandin v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1164. Leta 1202 se je Hajdina razdelila na Zgornjo in Spodnjo Hajdino. Obe vasi sta se takrat razdelili tudi v lastninskem smislu. Zgornja Hajdina je postala last deželnih knezov, Spodnja Hajdina pa last Salzburških gospodov. Zgornja Hajdina takrat ni bila v mejah, kot je danes. Raztezala se je ob zgornji in spodnji dravski terasi. Naselje ob dravski terasi je bilo v preteklosti skoraj izključno poseljeno s kmečkim prebivalstvom.

Danes je naselje mešano kmetijsko in podjetniško. Večina prebivalcev je zaposlenih. Del naselja nad železniško progo je poseljen z mlajšimi družinami - prebivalci so zaposleni na Ptuju, v Kidričevem in drugje. Nekaj je samostojnih podjetnikov in družb z omejeno odgovornostjo.

Glavne značilnosti so farna cerkev Sv. Martina in Osnovna šola Hajdina, na Hajdini je tudi sedež Občine Hajdina, pošta in pokopališče.