IZ ZGODOVINE NAŠE CERKVE IN ŽUPNIJE
Korenine civilizacije, kulture in verovanja tukajšnjega naselja z okolico segajo v davno
4. st. pred Kristusom. Na prostoru današnje cerkve pa so bili odkriti grobovi celo iz še starejše
bronaste dobe.
V antiki se tod razprostira del bližnjega rimskega Ptuja –
Poetovie. Iz tega časa se odlikuje predvsem 1913. leta najdeni tempelj boga
Mitre.
Hajdina se kot
Gandin prvič omenja leta
1164. Leta 1190 so kraj dobili Žički kartuzijani in 1202. leta se kraj že deli na
Spodnjo in Zgornjo Hajdino. Najstarejša oblika imena je najdena na nagrobniku župnika Rajevca, ki je dal leta 1645 postaviti kapelo
sv. Roka v spomin na kugo v teh krajih.
Šola je tukaj obstajala že
1705. leta.
CERKEV SV. MARTINA
 |
Prav na robu vzvišenega prostora z lepim razgledom po okolici je bila zgrajena prvotna cerkev ob nekdanji rimski cesti okoli leta 1000, v času kužne epidemije. Na njenem mestu je 1390. leta bila pozidana nova gotska cerkev in z njo znameniti gotski prezbiterij. Le-ta je z zvezdasto-rebrastim obokom najstarejši v Sloveniji. Obočni služniki slone v njem delno na konzolah, ki imajo obliko fantastičnih mask in so v najtesnejši povezavi s takratno vodilno češko umetnostjo vidnega evropskega mojstra Petra Parlerja.
|
Prav te
konzolne maske predstavljajo
neprecenljivo vrednost v naši umetnosti in hkrati nakazujejo povezavo Hajdine in bližnje Ptujske Gore.
V samem prezbiteriju so še ogleda vredni fragmenti srednjeveškega
gotskega slikarstva in dokaj dobro ohranjen
kamniti tabernakelj.
|
V tej cerkvi, križne oblike, je znameniti gotski prezbiterij postal sedaj stranska kapela, od prvotne cerkve pa je ohranjen tudi zvonik.
Vsa cerkev in oprema sta v gotskem oziroma neogotskem slogu, enako oltarji, ki so postavljeni po načrtih prof. Ortweina iz Graza.
|
 |
Za današnjo podobo svetišča ima zgodovinske zasluge nekdanji tukajšnji župnik in duhovni svetovalec g.
Simon Kvar. Ob mnogovrstnih zaslugah mu je največjo slavo prinesla okoliščina, da je svoje premoženje namenil za plemenit cilj – za gradnjo nove cerkve. Tako je tri leta po njegovi smrti, po kar trdih prizadevanjih njegovega naslednika župnika
Andreja Vuka bil
7. avgusta 1873 že položen temeljni kamen in naslednje leto,
15. novembra 1874, je bila nova cerkev posvečena.
Barvna okna so bila izdelana v letu
2000. Načrti in izdelava oken so delo mojstra
Marka Jermana iz Godoviča pri Idriji. Osrednji liki v oknih prikazujejo
bl. škofa Antona Martina Slomška,
Sv. Duha,
sv. Martina in
sv. Evharistijo.
ŽUPNIJA SV. MARTINA HAJDINA
Cerkev Sv. Martina na Hajdini je bila sprva podružnica prafare
Hoče – vikariat. Leta
1597 postane samostojna dušnopastirska postaja, torej
župnija.
Danes šteje župnija 5200 ljudi, vanjo pa spada osem vasi: Zg. in Sp. Hajdina, Draženci, Skorba, Hajdoše, Slovenja vas, Gerečja vas in Kungota.
Od imenovanih sta dve podružnici, in sicer
Kungota s cerkvijo
sv. Kunigunde, s freskami iz
1588. leta in v
Slovenji vasi z novo cerkvijo
svete Marije Vnebovzete in s pripadajočimi prostori nastajajočega pastoralnega centra iz leta
1992. Del bivšega ozemlja Hajdinske župnije pa pripada danes na novo ustanovljeni župniji sv. Družine – Kidričevo.
MOLITEV K SVETEMU MARTINU
Dobri Bog, sv. škof Martin te je proslavil
v življenju in smrti. Obnovi v naših srcih
čudovita dela svoje milosti, da bomo po
njegovem vzgledu in priprošnji z veseljem
in velikodušno služili Tebi in ljudem.
Po Kristusu našem Gospodu. Amen.
