Občina Hajdina spada v skupino mlajših občin v naši državi. V prvih letih obstoja oz. samostojnosti so bili narejeni prvi veliki premiki na področju konstituiranja organov, občinske uprave, sprejetja zajetnega kupa aktov s področja lokalne samouprave, ureditve upravne zgradbe, na področju komunalne infrastrukture, kulture, športa in ostalih družbenih dejavnosti.
Občina Hajdina se razprostira na terasah na desni strani reke Drave. Zelo jo razkosavajo razne ceste. Občani so imeli v preteklosti veliko problemov s takšno prometno ureditvijo. Del občine pa nam je razdelil tudi odvodni kanal HE - Zlatoličje.
Občino sestavlja 7 naselij, vse ruralno urbanizirane. Osnovna šola Hajdina je leta 1999 pričela z 9-letnim programom. Od leta 2010 imamo ob Osnovni šoli tudi vrtec. Farna cerkev sv. Martina je locirana v samem središču Zg. Hajdine.
V občini imamo močno razvita športna, kulturna, gasilska in druga društva.
Gospodarsko občina spada med srednje razvite občine. V naši občini je industrijsko obrtna cona v Slovenja vasi, večje število družb z omejeno odgovornostjo in samostojnih podjetnikov raznih dejavnosti. Kmetijstvo je dokaj razvito, nekaj pa je tudi farm prašičev, govedi in perutnine. Načrtov za prihodnje ne zmanjkuje. V Skorbi je eno največjih vodovodnih črpališč v Sloveniji. Naša dolgoročna naravnanost je ekološko varstvena. V bodočnosti nameravamo zgraditi kanalizacijsko omrežje na območju celotne občine, občane naravovarstveno ozaveščati, predvsem pa želimo zanamcem ohraniti še pitno vodo.
V občini so bogata arheološka najdišča. Del Hajdine je v postopku za pridobitev arheološkega spomenika državnega pomena. Tudi naselje Ghandin se pojavlja ob boku rimske Petovione, katere del se je razprostiral prav na območju Sp. in Zg. Hajdine.
Po številu prebivalcev spadamo s 3800 prebivalci med srednje velike občine in smo bili v preteklosti zaradi določenih političnih odločitev okrnjeni za približno 700 prebivalcev.
Naši kraji z okolico se uvrščajo med največja rimska provincionalna središča mitraizma v Evropi. Arheologi so na tem področju odkrili pet mitrejev. Rimljani so na našem območju zapustili bogato zapuščino, katere del predstavljajo tudi svetišča, posvečena bogu Mitri – mitreji. To so svetišča, v katerih so potekali verski obredi in so ponazarjale votlino, v kateri je Mitra opravil prvo daritev. Najstarejše Mitrovo svetišče v obdonavski rimski provincah je tako imenovani 1. mitrej na Spodnji Hajdini, ki je prezentiran na mestu najdbe.
Občinski praznik imamo premičen in ga slavimo vsako leto v soboto pred Martinovo nedeljo v mesecu novembru. Takrat se na tradicionalni Martinovi prireditvi Iz mošta vino, pridi na Hajdino zahvalimo sv. Martinu, našemu farnemu patronu, za minulo letino, mošt prekrstimo v vino, imenujemo kletarja letnika in sv. Martina poprosimo za vnaprej.
Poznam jaz vasico, kjer dom moj stoji
Hajdina se ji pravi
ob Martinu svoj praznik slavi.
Poznana že vrsto, vrsto je let
z mitreji posejana – zgodovinskih je ved.
Na hribčku nam cerkev bela stoji
Svet ' Martin jo varuje, dobroto deli.
In tukaj prijazno ljudstvo živi
Dela, se trudi, da rod preživi.
